3. Pohod po Mihajlovi poti – pripravil Rajko Slokar

25.10.2015

Kratko in jedrnato, sem si rekel, saj si daljšega vtisnega besedovanja kot organizator pohoda ne smem privoščiti. Na voljo smo bili trije planinski vodniki Planinskega društva Nova Gorica. V Novi Gorici je bil avtobus napolnjen, tako da je po krajšem postanku v Šempasu, ogledu muzeja, posvečenega Mehdiju Huseynzadeju- Mihajlu in poklonu pred njegovim spomenikom, skupina znova skočila v avtobus. Prišli smo v Vitovlje, na kraj, v katerem je heroj padel prve dni novembra leta 1944. In točno ob 9. uri se je skupina podala po poti, dolgi nekaj metrov manj kot 20 km, po kateri sta tistega partizanskega leta domačina v spremstvu  dveh partizanov, članov »Ruskega bataljona« , v rahlem dežju s konjsko vprego po zahtevni in strmi, mestoma skalnati poti, kolovozu tja gor proti Kopitniku in naprej vse do Čepovana peljala truplo mladega  partizana, da bi ga tam dostojno in slavnostno pokopali njegovi soborci. Od nekje se nam je pridružila skupina vedrih mladcev, tako da nas je bilo kar 61, nekaj med njimi celo iz oddaljene Rogaške Slatine. Na vrhu skoraj dvournega vzpona, na Kopitniku, so nas s čajem pogostili člani  trnovske krajevne organizacije Združenja borcev NOB. Potem ko smo po gozdni cesti zavili skozi Solovo drago proti Nemcem, se nam je pridružil lokavški lojtrnik z dvema iskrima konjema. Simbolika! Pa tudi praktična pomoč. Vse je šlo po urniku in tudi odmor s čajem na Lokvah, kjer so pohodnike gostili domačini. Z lojtrnikom se nam je pridružil mladenič s harmoniko. Duška mu je dal lokvarski  razgled, previs široke makadamske ceste proti čepovanski dolini. Partizanska in druge pesmi so se ujele z lepotami razgleda tja do Krna, Kanina, pa še kaj čez. Domovina! Čepovan: v šestih urah hoje smo se zares naužili lepot naše domovine. Tamkajšnji osnovnošolci so ugodno presenetili pohodnike, pa tudi tiste, ki so prišli tja z drugim avtobusom. Pripravili so ličen kulturni program, tako da smo se nato heroju Mihajlu in drugim soborcem na tamkajšnjem pokopališču poklonili z bolj navdihnjenim ponosom in spoštovanjem. Na družabnem srečanju sta se pohodnikom pridružila še azerbajdžanski vojaški ataše in predstavnik poslov azerbajdžanskega veleposlaništva v Ljubljani. Kaže, da bo treba v prihodnje, v letu 2016 že 23. oktobra, ubrati tako pripravo pohoda, da se ga bodo udeležili pohodniki iz drugih krajev Slovenije in  zlasti iz Azerbajdžana, saj je v tem namen in smisel njegove izvedbe.

R.S.